Obeležili 100. obletnico prejema Nobelove nagrade Friderika Pregla

Kot so sporočili z IAS, je Pregl Nobelovo nagrado za kemijo leta 1923 prejel za odkritje originalne metode mikroanalize organske snovi. Repliko originalne naprave za mikroanalizo, ki so jo na dogodku tudi pokazali, pa bodo v prihodnjih mesecih v celoti restavrirali in pripravili za ogled.

Pregl je prvi in edini Slovenec, ki je prejel Nobelovo nagrado. Kot so napisali v sporočilu za javnost, je njegova natančna metoda mikroanalize organske snovi močno skrajšala čas analize in zmanjšala potrebno količino vzorca. Postala je nepogrešljiva v laboratorijih po vsem svetu in pomagala do novih odkritij na različnih naravoslovnih področjih. Podobne osnove po njihovih navedbah uporabljajo tudi današnji modernejši instrumenti.

Predsednik IAS Mark Pleško je v uvodnem nagovoru dejal, da je "Preglov prispevek k znanosti in inženirstvu pomemben del znanstvene in inženirske dediščine Slovenije, ki se še danes izjemno spoštuje in ceni".

Slavnostni nagovor na dogodku je imel tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. "Ponosni smo, da imamo Nobelovca tudi Slovenci. Ponosni pa smo tudi na dosežke slovenskih znanstvenikov in znanstvenic, ki so v desetletjih po tem, in vse do danes, svoje raziskovalno delo usmerili v dosežke na najrazličnejših znanstvenih področjih, ki marsikdaj odmevajo daleč preko meja Slovenije," je med drugim povedal.

V Sloveniji sta sicer metode organske mikroanalize uporabljala in poučevala akademika Miha Tišler in Branko Stanovnik. Slednji je na dogodku spregovoril tudi o življenju in delu Friderika Pregla na področju organske mikroanalize. Povedal je, da mu je v čast, da lahko govori o njem, saj je "kar 50 let skrbel za laboratorij za organsko mikroanalizo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo oziroma njenih predhodnicah".

Friderik Pregl se je med leti 1880 in 1887 šolal na ljubljanski klasični gimnaziji, potem pa je v Gradcu študiral medicino. Z mikroanalizo se je spoznal, ko se je oktobra 1905 zaposlil na Inštitutu za medicinsko kemijo v Gradcu kot glavni sodni izvedenec za kemijo. Kasneje je postal vodja na Inštitutu za medicinsko kemijo v Innsbrucku. V tem obdobju je razvil osnove za kvantitativno organsko mikroanalizo, znanstveni uspehi so mu prinašali različne nagrade, najprestižnejša pa je bila Nobelova nagrada za kemijo.