STAznanost
Humanistika in družboslovje

Najstarejše proso pri nas odkrili na najstarejši znani naselbini na Koroškem

Ravne na Koroškem, 19. marca - Predstavniki arheološke stroke so danes na Ravnah na Koroškem predstavili podrobnosti o odkritem doslej najstarejšem znanem prosu s slovenskih najdišč. Drobna zoglenela zrnca, ki po analizah segajo v čas okoli 1300 do 1200 let pred našim štetjem, so odkrili na Javorniku na Ravnah, kjer je bila tudi doslej najstarejša znana naselbina na Koroškem.

Ravne na Koroškem, grajsko razstavišče Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM). Novinarska konferenca KPM, na kateri so predstavili podrobnosti najdbe doslej najstarejšega znanega prosa s slovenskih najdišč. Predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU Anton Velušček, arheologinja Saša Djura Jelenko iz KPM in arheobotaničarka z inštituta za arheologijo Tjaša Tolar. Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Ravne na Koroškem, grajsko razstavišče Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM).
Novinarska konferenca KPM, na kateri so predstavili podrobnosti najdbe doslej najstarejšega znanega prosa s slovenskih najdišč.
Predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU Anton Velušček, arheologinja Saša Djura Jelenko iz KPM in arheobotaničarka z inštituta za arheologijo Tjaša Tolar.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Ravne na Koroškem, grajsko razstavišče Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM). Novinarska konferenca KPM, na kateri so predstavili podrobnosti najdbe doslej najstarejšega znanega prosa s slovenskih najdišč. Predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU Anton Velušček, arheologinja Saša Djura Jelenko iz KPM in arheobotaničarka z inštituta za arheologijo Tjaša Tolar. Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Ravne na Koroškem, grajsko razstavišče Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM).
Novinarska konferenca KPM, na kateri so predstavili podrobnosti najdbe doslej najstarejšega znanega prosa s slovenskih najdišč.
Predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU Anton Velušček, arheologinja Saša Djura Jelenko iz KPM in arheobotaničarka z inštituta za arheologijo Tjaša Tolar.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Ravne na Koroškem, grajsko razstavišče Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM). Novinarska konferenca KPM, na kateri so predstavili podrobnosti najdbe doslej najstarejšega znanega prosa s slovenskih najdišč. Predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU Anton Velušček, arheologinja Saša Djura Jelenko iz KPM, arheobotaničarka z inštituta za arheologijo Tjaša Tolar in direktor KPM Tadej Pungartnik. Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Ravne na Koroškem, grajsko razstavišče Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM).
Novinarska konferenca KPM, na kateri so predstavili podrobnosti najdbe doslej najstarejšega znanega prosa s slovenskih najdišč.
Predstojnik Inštituta za arheologijo ZRC SAZU Anton Velušček, arheologinja Saša Djura Jelenko iz KPM, arheobotaničarka z inštituta za arheologijo Tjaša Tolar in direktor KPM Tadej Pungartnik.
Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Območje hriba Pigla v okolici dvorca Javornik na Ravnah na Koroškem je bilo kot arheološko najdišče prepoznano leta 1992, deset let kasneje pa je bilo vpisano v register nepremične kulturne dediščine in na ta način zaščiteno.

Ob načrtovani gradnji centra skupnostnih storitev KO-RA ob dvorcu Javornik so tam leta 2020 najprej potekale predhodne raziskave, ki so pokazale na velik arheološki potencial. Zato so v obdobju 2021-2023 izvedli tudi obsežna izkopavanja na okoli 3000 kvadratnih metrih površine. Rezultati arheoloških raziskav so pokazali, da je bilo območje poseljeno v več fazah, je na današnji novinarski konferenci povedala vodja arheoloških izkopavanj Saša Djura Jelenko iz Koroškega pokrajinskega muzeja.

Prva poselitvena faza sodi v zgodnjo bakreno dobo, to je v zadnjo tretjino 5. tisočletja pred našim štetjem. Iz tega časa so dokumentirali tudi več shrambenih jam, območje pa so po ugotovitvah arheologov poselili nosilci lasinske kulture. Po propadu te naselbine so lokacijo ponovno poselili šele čez okoli 2500 let, to je v srednji bronasti dobi, okoli 14. in 15. stoletja pred našim štetjem. Ta poselitev je trajala nato vse do pozne bronaste dobe. Tretji val poselitve je vezan na pozni srednji vek.

Med izkopavanji so vseskozi jemali vzorce za arheobotanične in pelodne analize. Medtem ko so bile pelodne analize negativne, so imeli več sreče pri arheobotaničnih. "Kot bi zadeli na loteriji," je dejala arheologinja.

Izkopavanja so bila namreč finančno omejena in iz le nekaj vrečk sedimenta, ki so jih odbrali arheologi, so nato v laboratorijih Inštituta za arheologijo ZRC SAZU prek sita prebrali prepoznane rastlinske in živalske dele. Kot je povedala arheobotaničarka z inštituta Tjaša Tolar, so v datacijo na Poljsko nato poslali dva vzorca prosenih zrn in eden je pokazal, da izvira iz časa 800 ali 700 let pred našim štetjem, drugi pa je pokazal bistveno starejšo datacijo, in sicer okoli 1300 do 1200 let pred našim štetjem.

Izkazalo se je, da so to najstarejša doslej znana zrna prosa s slovenskih najdišč. Doslej datirana zrna prosa so namreč segala v čas okoli 900 do 1000 let pred našim štetjem. Sosednje države imajo zrna prosa datirana že v čas okoli 15. in 16. stoletja pred našim štetjem, tako da Tolar v prihodnje tudi pri nas pričakuje še starejše najdbe. Na Javorniku sicer niso odkrili večjih količin zrn, ta, ki so bila datirana kot najstarejša, pa bodo enkrat v prihodnosti najverjetneje prek fotografij in z razstavo predstavili javnosti.

Kot je še povedala Djura Jelenko, so se glede na pomembnost najdbe odločili, da bodo pogledali še vse vrečke zemlje, ki so ostale. Sicer so arheološka izkopavanja na območju že zgrajenega centra KO-RA zaključena, se pa bodo predvidoma še letos izkopavanja začela v okolici, kjer so predvideni še nekateri posegi v prostor.

V zgodnjebakrenodobni jami na tem območju so sicer odkrili tudi keramično stekleničko, v kateri so našli belkaste sledi usedline. Analiza, opravljena na Inštitutu Jožef Stefan, pa je pokazala, da gre za minerale svinca.

"To pa bi pomenilo, da je bila proizvodnja ali uporaba svinca v Mežiški dolini bistveno starejša, kot so domnevali do sedaj," je še izpostavila Djura Jelenko. Za zdaj velja, da raba svinca na tem območju sega v rimski čas. A bodo glede najnovejšega odkritja ostankov svinca potrebne še dodatne raziskave, tudi v smeri, ali je morebiti posodica z ostanki svinca v omenjeno jamo zašla kdaj kasneje.

"Ljudje nekoč, v prazgodovini so stikali vsepovsod. Zakaj so prišli v to dolino, je še stvar raziskav," pa je med drugim dejal predstojnik inštituta za arheologijo Anton Velušček.