STAznanost
Medicina in zdravje

Raziskava slovenskega zdravnika pomemben korak k učinkovitejšemu zdravljenju kroničnega vnetja nosne sluznice in sinusov

Ljubljana, 9. aprila - Vnetje nosne votline in sinusov je pogosta težava, ki v večini primerov mine sama po sebi. Če simptomi trajajo dlje časa, pa je možno, da gre za kronični rinosinusitis, bolezen, za katero še ni smiselnega zdravljenja, s katerim bi jo čisto ozdravili. Pomembne korake pri njenem razumevanju dela Jure Urbančič iz UKC Ljubljana, ki je raziskal, kaj se pri obolelih med boleznijo dogaja na molekularnem nivoju. Rezultati njegove študije, za katero je marca prejel tudi mednarodno nagrado Medis, pa bodo pomagali tudi pri raziskovanju novih zdravil.

Za kroničnim vnetjem nosne sluznice in sinusov oz. kroničnim rinosinuzitisem zboli kar 10 odstotkov ljudi. Povzroča obrazno bolečino, slabo in težko dihanje skozi nos, slabo vohanje, bolniki pa so videti, kot da so ves čas prehlajeni. Bolezen sicer ni nevarna, a bistveno slabša kvaliteto življenja tistih, ki se z njo soočajo. Kljub temu, da ni tako redka, natančnih vzrokov za njen nastanek še ne poznajo. Kot je za STA pojasnil specialist za otorinolaringologijo z UKC Ljubljana Jure Urbančič, gre sicer za imunološko pogojeno bolezen. "Imunski pri teh bolnikih ne deluje tako kot pri zdravih ljudeh. Ko se bolniki s to kronično boleznijo prehladijo, imajo zato veliko hujše težave," je dejal.

Kronični rinosinuzitis je podobna imunska bolezen, kot sta na primer astma ali atopijski dermatitis in čeprav so klinični znaki podobni drugim boleznim, pri kroničnem rinosinusitisu še ni smiselnega načina zdravljenja, s katerim bi ga ozdravili dokončno. "Bolezen za enkrat zdravimo z nosnimi gluhkokortikoidi, v poštev pridejo tudi antibiotiki, ki pa niso ravno dolgoročno uspešni. Predvsem pri bolnikih s polipi je pogosto potrebna tudi operacija, s katero polipe odstranimo" je pojasnil Urbančič. Kot je dodal, so pri blažji obliki zdravila lahko podporna, na primer izotonična in hipertonična raztopina, ki jo bolniki nakapljajo ali napršijo v nos.

Vso to zdravljenje pa ne pomaga vsem. "Še vedno obstajajo določene podskupine bolnikov, pri katerih nismo uspešni v boju z boleznijo," je povedal. Da bi lahko zdravljenje izboljšali, se je Urbančič lotil raziskave, s katero je v prvi vrsti želel dobiti podrobnejši pogled v to, kaj se dogaja v tkivu bolnikov s kroničnim rinosinuzitisom, ki se sicer deli na dve obliki - obliki z nosno polipozo in brez nje. Skupaj s svojo raziskovalno skupino je analiziral genetski material oz. proteine, ki nastanejo v celicah bolnikov s to boleznijo, ter jih primerjal z zdravimi osebami in tistimi, ki so imeli kakšno drugo obliko bolezni.

Dokazali so, da je obema podtipoma bolezni skupno nepravilno delovanje imunskega sistema, da pa obstajajo določene poti, ki ju razlikujejo. Pri bolnikih prihaja tudi do razlik v tistih genih, ki zapisujejo proteine, odgovorne za obrambo pred virusnimi in bakterijskimi okužbami, je pojasnil.

Po njegovih besedah je raziskava odlična osnova za to, da se podrobneje spozna tako podobnosti kot razlike obeh oblik bolezni. "Do sedaj večina tujih raziskav bolnikov ni razdeljevala glede na obliko bolezni, kar pa je ključno za njeno boljše poznavanje in za napredek v zdravljenju," je dejal.

Raziskava predstavlja tudi korak naprej v smeri spoznavanja novih poti, na katere bi lahko z obstoječimi zdravili ali tistimi, ki šele prihajajo na trg, vplivali na bolezen oz. bolnike zdravili bolj učinkovito.

Urbančič je za svoje delo, ki ga je objavil v znanstveni reviji International Journal of Molecular Sciences, marca prejel mednarodno nagrado Medis, ki jo podeljujejo za raziskave na področju medicine in farmacije. Nagrada mu pomeni predvsem potrditev dobrega raziskovalnega dela, ki ga je potrebno ceniti. "Resnično mi je toplo pri srcu, da so prepoznali trud in prizadevanje za izboljšanje življenja ljudi s to boleznijo," je povedal.