STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Biotehniška fakulteta pridobila nov MSCA doktorski projekt

Ljubljana, 10. aprila - Evropska komisija je na razpisu Marie Sklodowska-Curie Actions Doctoral Networks (MSCA DN) izbrala 128 doktorskih programov v vrednosti 443 milijonov evrov. Izbrali so tudi projekt Napredne raziskave patogeneze in nadzora viroidov za trajnostno kmetijstvo konzorcija ViroiDoc Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v vrednosti 2,5 milijona evrov.

Direktorat za znanost in inovacije ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije sta sporočila, da bo poslanstvo doktorske mreže ViroiDoc oziroma partnerskega konzorcija oddelka za agronomijo ljubljanske biotehniške fakultete, v katerega sta vključena tudi Kemijski inštitut in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, izobraziti deset doktorskih študentov za kariero na področju molekularne biologije, bioinformatike, raziskav in razvoja izdelkov, storitev in inovacij v evropskem kmetijstvu.

Dodali so, da je cilj doktorske mreže temeljito razumevanje in obvladovanje viroidov v skladu z evropskim zelenim dogovorom in evropskim programom za zaščito okolja ter s strategijo "od vil do vilic" za trajnostno pridelavo pridelkov in zanesljivo preskrbo s hrano.

Program bo nenazadnje prispeval tudi k evropski raziskovalni odličnosti, spodbujal prenos tehnologij, povečal ozaveščenost o viroidih ter izboljšal varnost hrane in trajnost kmetijstva v Evropi in širše. Projekt pa je bil na razpisu na področju ved o znanosti četrti najboljše ocenjeni projekt.

Konzorcij, ki ga sestavljajo raziskovalci z dopolnjujočim znanjem na področju temeljnih raziskav, aplikativnih znanosti in razvoja inovacij, bo doktorskim študentom zagotovil znanstvena in metodološka znanja ter spretnosti za razvoj njihove profesionalne kariere in prihodnjo zaposlitev, so zapisali.

Kot so še navedli, pa so viroidi najmanjši nalezljivi rastlinski patogeni, ki vsako leto povzročijo izgubo pridelka v vrednosti na desetine milijonov evrov ter vplivajo na donos in kakovost pridelka po vsem svetu, podnebne spremembe pa jim omogočajo, da zasedajo nova geografska območja in gostitelje ter s tem ogrožajo svetovno prehransko varnost.