Javna uprava - fokusna skupina za družbene spremembe
Družbene spremembe ciklično vodijo v spremembe pri delu javne uprave, kakor tudi slednja vpliva in so-oblikuje prve. Javna uprava je eden največjih generatorjev zakonodajnih inciativ v Evropi, zato je osredotočenost na njeno delo razumna izbira. Vsa (ne)ravnanja v javni upravi se nanašajo na upravljanje v najširšem smislu, pri čemer upravljanje ni le povezano z odločitvami, je samo odločanje. Odločevalci včasih domnevajo, da razumejo druge ljudi in njihove cilje, kar je lahko tudi zmotno. Ob nastanku nezaželenih posledic, se tisti ki so jih povzročili, redko sprašujejo o svojem razumevanju drugih; posledice se največkrat racionalizira tako, da se jih pripiše nerazumnosti drugih. Karkoli bi že takšna oblika racionalizacije bila, vsekakor ne zagotavlja boljšega razumevanja drugih ljudi; veliko prej namreč vodi v pasivno sprejemanje neuspešnosti in aktivno iskanje grešnih kozlov.
Pričujoča monografija je tesno povezana z vprašanji razvoja in delovanja uprave v spreminjajoči se družbi ter aktualnimi vprašanji vpliva in ravnanja politike, ki so še toliko bolj aktualni ob (vsakokratni) spremembi politične oblasti. Kaj od vsega tega ima nova koalicijska pogodba, kaj od tega vsebujejo volilni programi političnih strank, ki jim je uspel preboj v parlament? Kako uresničiti koalicijsko pogodbo, da bi primerno naslovili tudi javno upravo, ki v največji meri izvaja cilje v javnem interesu? Kako ravnati s starejšimi, mladimi, zaposlenimi ljudmi in institucijami? V našem primeru smo ta vprašanja razdelili na dele, ki se nanašajo na regulacijo v najširšem smislu, na informacijsko družbo in na vodenje ljudi. Vsi trije sklopi so že ob bežnem pogledu tesno povezani: vodenje ljudi s pomočjo informacijsko podprtih odločitev je znak skrbi za druge.
V prvi sklop sodijo volilni programi političnih strank, vpliv stranske udeležbe na potek postopkov v upravnih enotah, uvedba alternativnih načinov reševanja sporov v upravnih zadevah, spopadanje s finančnimi težavami občin (primer javnih zavodov) in alternativni pristop za ocenjevanje stroškov okoljske regulacije. V drugi sklop sodi uporaba e-storitev javnega sektorja oz. pomen informacijsko-komunikacijske tehnologije v družbi, kamor sodi tudi uporaba Facebooka v visokošolskih institucijah. V tretji sklop sodi staranje prebivalstva, proces ravnanja z zaposlenimi, vse do neprimernega vedenja strank in posledičnega vpliva na zaposlene s primerjavo vodij javnega in zasebnega sektorja.
Vsem sklopom skupen imenovalec je tudi upanje v boljši jutri. Ob tem ne gre spregledati, da je še tako dober zapis vedno zapis nekega upanja, ki pa je lahko le čista halucinacija, če ga ne spremlja njegova izvršitev. Notranja skladnost nekega zapisa ima lahko "hipnotični efekt" zadovoljstva, ki vodi v pasivnost, zato je potrebno njegovo vrednost preizkusiti predvsem v praksi.