Kovač anarhist. Spomini aktivista med Trstom in Barcelono
Ta knjiga, spisana v živem tržaškem dialektu, je prvič izšla pri založbi Antistato leta 1984 pod naslovom L'anarchico triestino (Tržaški anarhist); leta 2011 so jo v prirejeni in okrajšani različici izdali v italijanščini in katalonščini, 2014 pa tudi v španščini. Naš prevod je nastajal vzporedno po dveh izdajah, izvirni tržaški in italijanski, ter je najboljša možna sinteza obeh knjig.
Z obilico znanja in razumevanja političnih pretresov polnega 20. stoletja ju je uredil Claudio Venza, ki je v obsežnem predgovoru k spominom anarhista Umberta Tommasinija (1896-1980) izrisal tudi tehten in temeljit družbenozgodovinski kontekst.
Neposredna in tenkočutna Tommasinijeva avtobiografija je nastala v transkripciji Clare Germani kot živ(ahn)o pričevanje o osebnem in kolektivnem libertarnem odporu skozi sedem desetletij minulega stoletja. To je fascinantna, burna, osupljiva življenjska zgodba nepopustljivega aktivista, izjemno bogata in mestoma napeta kakor kriminalka. Zgodba o velikem pogumu, ki nas vodi od prve splošne delavske stavke na Tržaškem v začetku stoletja pa vse do politično prebujenih 70. let, ko Tommasini, tedaj že upokojeni kovač, deluje kot urednik anarhističnih glasil Germinal in Umanità Nova.
Kovačeva pripoved sledi kronološkemu redu: kot mlad fant se pod očetovim vplivom sprva zaveže socialističnim idejam; potem izkusi strahotno bedo strelskih jarkov prve svetovne vojne in se ob vrnitvi s fronte navduši nad libertarnimi nazori in gverilskimi boji na tržaških ulicah. Odtlej njegovo življenje zaznamujejo nenehen policijski nadzor, številne aretacije, zapori, taborišča ... Kot aktivist, zavezan anarhističnim idealom 20. stoletja, verjame, da lahko samo solidarnost in družbena revolucija prineseta svobodno in egalitarno prihodnost. Tommasini se spominja razvejenega in živahnega antifašističnega odpora, delovanja v polilegali, sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi antifašističnimi formacijami na Tržaškem, atentata na Mussolinija, dolgih konfinacij na oddaljenih italijanskih otokih, strahot fašističnega terorja, političnega eksila v Parizu ... Z otroškim navdušenjem pripoveduje o borbenem zanosu številnih prostovoljcev v španski državljanski vojni, mednarodnih brigadah, delavskem gibanju in stavkah, anarhosindikalnem povezovanju, pa tudi o razočaranjih nad totalitarnimi prijemi in hegemonskimi težnjami komunistične partije ter o življenju v povojnem Trstu.
Ti spomini so pripovedovani s strastjo, so neposredni in pretresljivi, obenem pa imajo veliko informativno in zgodovinsko vrednost. Njihova posebna kvaliteta je tudi v tem, da nas nagovarjajo na povsem osebni ravni, in zato poskuša, kolikor je le mogoče, tudi naš prevod slediti razvezanemu pogovornemu jeziku.