Korinjski hrib in poznoantične vojaške utrdbe v Iliriku
V monografiji so predstavljeni rezultati dveletnih izkopavanj (1982 in 1983) na utrjeni poznoantični višinski naselbini Korinjski hrib nad Velikim Korinjem v Suhi Krajini, kjer so bili raziskani ostanki petih obrambnih stolpov in zgodnjekrščanske cerkve.
Naselbina je bila že v začetku prepoznana kot vojaška postojanka in je kot taka predstavljala izjemo v vzhodnoalpskem prostoru. Taka opredelitev je zato vzbudila tudi nekatere dvome o njeni pravilnosti. Omenjene dileme so − poleg geografskega orisa in zgodovine raziskav − predstavljene v uvodnem delu.
Sledi obsežen sklop, ki v tekstu in z bogatim slikovnim gradivom predstavi terenske izvide izkopavanj stolpov, cerkve in pripadajočega manjšega grobišča.
Obsežno poglavje je posvečeno interpretaciji arhitekturnih ostankov (stolpi, cerkev, utrdba kot celota).
V zakjučku je obravnavana še prazgodovinska poselitev ter ezultati strukturnega pregleda danes porušene cerkvice sv. Jurija tik pod utrdbo.
***
Številno odkrito drobno gradivo omogoča časovno opredelitev postojanke in rekonstrukcijo vsakdanjega življenja. Ostanki nakita tako dokazujejo, da so v naselbini živele tudi ženske, kar potrjuje tudi analiza odkritih skeletnih ostankov. Številno železno orodje kaže, da je bila naselbina v veliki meri samooskrbna. To potrjuje tudi velika količina odkrite grobe keramike lokalnega izvora. Nasprotno pa uvožena keramika potrjuje trgovske vezi s Sredozemljem. Novci (med njimi dva vzhodnogotska in dva bizantinska) poleg časovne postavitve zadnje faze postojanke v sredino 6. st. deloma nakazujejo tudi etnično pripadnost posadke. Vse odkrite najdbe so predstavljene kataloško in v risbah. Drobne najdbe sicer kažejo več obdobij poselitve. Prvo, od katerega arhitekturni ostanki niso bili najdeni, sodi v 3. stoletje - verjetneje v njegovo drugo polovico. Drugo obdobje lahko postavimo v čas druge polovice 4. in začetka 5. st., ko lahko že domnevamo prvo stalno poselitev postojanke. Najbolj intenzivna je bila poselitev v obdobju konca 5. in v. 6. st. V ta čas sodijo tudi ostanki zidane arhitekture (stolpi, cerkev).
Obsežno poglavje je posvečeno interpretaciji arhitekturnih ostankov (stolpi, cerkev, utrdba kot celota). Na podlagi zbranega bogatega primerjalnega gradiva iz vzhodnih Alp, Dalmacije in balkanskih provinc je zadnja faza postojanke postavljena v kontekst Justinijanovega utrjevanja prostora po končani rekonkvisti po letu 536.
V zakjučku je obravnavana še prazgodovinska poselitev hriba in njegove okolice, ki je bil zaradi ugodne strateške lege poseljen v bakreni in mlajši bronasti dobi ter poznem latenu. Predstavljeni so tudi rezultati strukturnega pregleda danes porušene cerkvice sv. Jurija tik pod utrdbo.