Pravo in revolucija
Pitamičevo besedilo obravnava aktualne izzive svojega časa, a je ohranilo vso svojo svežino in aktualnost za današnji čas. Gre za klasiko slovenske pravne misli, ki nas danes, sto let po nastanku, morda nagovarja celo bolj jasno in neposredno.
"[N]e bomo ustvarjali, ne bomo delili in ne bomo našli pravice, če ni pravičnosti v nas!" S temi pomenljivimi besedami je Leonid Pitamic pred nepolnim stoletjem sklenil uvodno predavanje na ljubljanski pravni fakulteti.
Esejsko pisano besedilo je pravi mali kompendij vélikih vprašanj pravne filozofije in ustavnega prava. Pisano v prelomnih časih propada Avstro-Ogrske in nastajanja prve Jugoslavije se sprašuje o smiselnosti pravne kontinuitete spričo globokih družbenih sprememb, a se hkrati odziva tudi na aktualne razprave, ki svojo svežino ohranjajo še danes. Pitamic tako obravnava večno aktualni problem določnosti pravnega jezika. Poudari v svojem času in prostoru pogosto prezrto ustvarjalno noto sodniškega odločanja, ki pravo ustvarja in ne le odkriva. S preroško jasnovidnostjo kot prvi pozove k ustanovitvi ustavnega sodišča in opiše, kako je mogoče preprečiti družbeno revolucijo, če možnost postopne in zmerne revolucije zaupamo ustavnemu sodišču.