Praktični razlogi: O teoriji delovanja
Praktični razlogi so Bourdieujevo besedilo iz leta 1994 in spadajo v njegovo pozno obdobje. Med njegovimi deli veljajo za enega najpomembnejših teoretskih, splošnih, preglednih in tudi širše dostopnih, ne pa specifično aplikativnih spisov. Kot rezultat dolge znanstvene kariere na področju sociologije pa se, zaradi dometa obravnavane teme, teorije dejanja, hkrati dotikajo tudi filozofske tematike.
V knjigi skuša Bourdieu predložiti teorijo univerzalne veljavnosti sociološkega modela delovanja. Po eni strani v ta namen rekonstruira logiko in delovanjski način vsakdanje prakse, po drugi pa logiko in delovanjski način praktičnih form osrednjih družbenih polj: politično-administrativnega, znanstvenega, religioznega področja itd. Tako Bourdieu skozi posamezna poglavja obravnava razmerje med šolskim sistemom in ohranjanjem ter legitimacijo razrednih struktur moderne družbe, materialna in simbolna razmerja moči pri razumevanju umetniških del, genezo in notranjo logiko moderne države, družino kot utelešenje predkapitalistične ekonomije itd. Knjiga skozi takšne primere razkriva zmote posebnega načina mišljenja, ki mu Bourdieu pravi "sholastični pogled", torej napačna razumevanja prakse s strani akademske znanosti, ki meni, da je povsem neodvisna od materialnih in časovnih prisil.
S tem se Bourdieujevega spisa ne da brati le kot lucidnega povzetka in predstavitve izjemno dolge, široke in bogate profesionalne poti, njenih upravičeno slavnih empiričnih, konkretnih, aplikativnih študij, temveč hkrati tudi kot angažiran pamflet proti specifičnim režimom vednosti, predvsem proti univerzitetnemu diskurzu.