Pomanjkanje in lakota v Ljubljani med véliko vojno
Knjiga, ki temelji na analizi in sintezi raznolikih in številnih virov in literature podaja oris preskrbe v Ljubljani pred prvo vojno ter priprave nanjo na ravni monarhije, dežele in mesta, odstira organizacijo preskrbe v kranjskem deželnem stolnem mestu med vojno in prikaže stisko posameznikov v boju z neprikritim pomanjkanjem. Kombinacija kronološko-vsebinskega pristopa poleg številnih dogajanj in stanj, povezanih z vojno in njenimi posledicami, predstavi (nove) strategije preživetja ter pojave spremenjenih (ne le gospodarskih, temveč tudi družbenih) razmer in razmerij. Avtorico sta pri delu vodili predvsem dve izhodišči. Prvo izhodišče raziskave, ki obravnava preskrbo s hrano kot eno najosnovnejših in najnujnejših človekovih potreb, je bila določitev vzrokov za pomanjkanje in lakoto. Drugo izhodišče raziskave pa je bil poskus določitve ločnice med pomanjkanjem živil in lakoto ter prikaz posledic, ki sta jih terjala. Pri tem je avtorica izhajala iz predpostavke, da je med povišanjem umrljivosti zaradi pomanjkanja hrane in boleznimi, ki jih povzroča ali spodbuja podhranjenost, nemogoče natančno razlikovati, ker se vzroka velikokrat prepletata.
Monografija, ki obravnava razmere v času, ko se je vse, kar se je zgodilo, zgodilo za vojno oziroma zaradi vojne, odstira dve vodilni tezi. Prvič: Pomanjkanje in lakota sta posledica predvidevanj o kratkotrajnem spopadu in nezadostnih priprav na vojno, neučinkovitega delovanja oblasti in nefleksibilnega sistema preskrbe med vojno ter upada produktivnosti zaradi zmanjšanja delovne moči, ki je po eni strani posledica odsotnosti moške delovne sile zaradi mobilizacije, po drugi strani pa ga lahko razložimo tudi s padcem psihofizične kondicije, značilnim za čas izrednih razmer. Drugič: Med vojno in neposredno po njej so Ljubljančane v smrt bolj kot akutne nalezljive bolezni vodili pomanjkanje in lakota oziroma njune posledice. Za Ljubljano zaradi fluktuacije prebivalstva in neohranjenih zdravniških poročil ter statistik ocene smrtnosti neposredno zaradi lakote ali zaradi bolezni, poveznih z njo, ni mogoče precizneje določiti. Interpretacija položaja javnega zdravstva temelji na podatkih iz mrliške knjige ene izmed ljubljanskih župnij. Analiza vpisov pokaže prevladujoče število smrti zaradi pljučnih bolezni, ki so bile v mnogokrat posledica nezdravih življenjskih razmer, podhranjenosti in oslabelosti. Avtorica sklene, da trditvi zdravnika Iva Pirca, da bi individualno in kolektivno zdravje med prvo svetovno vojno (verjetno) ubranila zadostna množina kruha, ni mogoče oporekati.